Cerkev sv. Roka in Kalvarija v Šmarju pri Jelšah

///Cerkev sv. Roka in Kalvarija v Šmarju pri Jelšah
Cerkev sv. Roka in Kalvarija v Šmarju pri Jelšah 2018-04-18T16:05:46+00:00

CERKEV SV. ROKA

Znamenita romarska cerkev sv. Roka nad Šmarjem je bila zgrajena v zahvalo po preživeli kugi. Grajena je bila postopoma, prvič pa je bila posvečena leta 1646, kar je zapisano nad vrati, ki vodijo iz prezbiterija v zakristijo.

Legenda pravi, da je leta 1645 na Ptuju razsajala kuga, od koder sta jo v Šmarje prinesla dva domačina. V kratkem času je pomorila več kot dvesto ljudi, in da bi ljubi Bog to nadlogo pregnal, so na vzpetini nad Šmarjem sezidali kapelico. Bog je na priprošnjo Matere božje, sv. Roka in sv. Boštjana uslišal skesane in vroče molitve ter kugo mahoma pognal iz dežele. Legenda nadaljuje, da so nato verniki nanosili toliko darov, da so na mestu prej neznatne kapelice postavili čarobno lepo cerkev in jo posvetili sv. Roku kot zavetniku in priprošnjiku zoper kugo.

Zunanjost

Cerkev sv. Roka je značilna podeželska arhitektura tistega časa. Visoka in ozka okna so gotsko zašiljena. Nad glavnimi vhodnimi vrati in pri srednji vdolbini glavnega oltarja je upodobljen kip svetega Roka, ki je poznan kot zavetnik proti kužnim boleznim.

Po zunanjem videzu stavbe bi lahko sklepali, da je notranjost cerkve preprosta, vendar ni tako.

Notranjščina

Glavna vhodna vrata, nad katerimi je lesen kip cerkvenega zavetnika, nas pripeljejo pod obokan pevski kor, od koder se pogled razširi po vsej cerkvi, bogato okrašeni s školjkastimi in mrežastimi oblikami, angelskimi glavicami ter cvetnimi vejicami. Pozornost vzbuja tudi bogato okrašena prižnica, saj njen balkon počiva na stebriču in še najbolj spominja na vitko čašo ali kelih.

Freske v prezbiteriju so skoraj v celoti posvečene prizorom iz legende o sv. Roku. Slika nad zakristijskimi vrati prikazuje Šmarje s cerkvijo sv. Roka, kakor ju je slikar videl leta 1738.

Freske v ladji so v celoti posvečene Mariji in takratnim svetnikom, ki so jih množično častili. Osrednja freska na stropu predstavlja Marijino vnebovzetje – kronanje, na straneh pa lahko prepoznamo sv. Frančiška Ksaverja in sv. Janeza Nepomuka. Na korskih freskah najdemo sv. Antona Padovanskega, štirinajst priprošnjikov v sili, upodobiti pa se je dal tudi graditelj kapelic dr. Matej Vrečer, ki je v Šmarju pri Jelšah kot župnik služboval med letoma 1737 in 1758.

Cerkvena plastika se sicer ne odlikuje po izredni markantnosti, vendar prispeva k bogatemu videzu notranjščine. V srednji vdolbini glavnega oltarja stoji kip sv. Roka, v stranskih nišah sta sv. Silvester in sv. Anton Puščavnik. Tik ob glavni niši stojita kipa škofov Valentina in Blaža. V atiki je kip umirajoče Rozalije s putti. Cerkev ima tudi štiri stranske oltarje.

Avtorjev, ki so opremljali cerkev, je bilo več. Tako je bilo na delu več slikarjev, kdo vse, stroka do danes še ni dokončno dognala, najbolj pa se nagiba k Jožefu Weittenhillerju. Štukatura se po tradiciji pripisuje mariborskemu štukaterju Jožefu Antonu Quadriu, italijanskemu priseljencu, vendar tudi tega ni mogoče zanesljivo trditi. Avtorjev rezbarskih del je bilo najbrž več, vendar z gotovostjo ni mogoče izpostaviti nobenega. Domneve o izdelavi plastik velikega oltarja kažejo na delavnici Mersijev v Rogatcu in Gallov v Celju.

Pri cerkvi sv. Roka je še vedno živa romarska tradicija. Na praznik Marije vnebovzete, 15. avgusta, in na god sv. Roka, 16. avgusta, se tu zbere več tisoč ljudi. Sicer pa je cerkev sv. Roka del romarske triade Sladka Gora – Tinsko – sv. Rok.

Cerkev sv. Roka je čudovit in akustičen prostor, zatorej ne preseneča, da je prizorišče številnih glasbenih dogodkov. Vsako leto se v juliju in avgustu tu zvrstijo številni izbrani akustični koncerti v sklopu Rokovega poletja.

Ob lepem vremenu – posebno še po dežju – se z vrha hriba vidi več kot petdeset cerkva, štajersko-koroško obmejno gorovje od solčavskih velikanov do sv. Uršule nad Slovenj Gradcem, celotno Pohorje, Boč in Donat, Macelj ter hrvaško Zagorje, obsavsko gorovje od hrvaško-slovenske meje (Bohor) do Huma in Savinjske doline.

Kontakt: 03 81 85 617, 031 575 056
Odprto po predhodnem dogovoru.
Kraj: Šmarje pri Jelšah

KALVARIJA

Kalvarija je bila zgrajena postopoma med letoma 1743 in 1753. Zgraditi jo je dal duhovnik, matematik in urar dr. Matej Vrečer po vzoru Kalvarije iz Gradca. Že v tistem času je v Šmarju pri Jelšah živela romarska tradicija. Matej Vrečer je veljal za enega izmed bolj premožnih duhovnikov na Štajerskem, zato bi mu naj gradnjo kapelic omogočil tudi njegov gmotni položaj.

Danes se lahko povzpnete po vijugasti poti po Kalvariji proti cerkvi svetega Roka med kapelami s kipi in poslikavami z bogato baročno prezentacijo.

Od Šmarja proti cerkvi sv. Roka si zaporedoma sledijo naslednje kapele: Sv. Rok, Škapulirska Mati božja, Jezus v ječi, Žalostna Mati božja, Jezusovo slovo od Marije, Jezus v vrtu Getsemani, Žalovanje sv. Petra, Jezusa bičajo, Bičani Jezus, Jezusa kronajo, Žalujoči Jezus, Jezus nese težki križ, Kalvarija in Svete stopnice z Božjim grobom.

Sveti Rok

Prva kapela je posvečena sv. Roku. V njej je freska z upodobljenim svetnikom, ki kaže na Šmarje, kjer je v začetku 17. stoletja razsajala kuga.

Kapela škapulirske Matere Božje

V tej kapeli ni nikoli bilo kipov, je pa bogato poslikana. Upodobljena je Mati božja z Jezuščkom v naročju, sv. Jožef, sv. Dominik in sv. Janez od križa, ki mu Jezus podaja škapulir. Na stranskih stenah so sv. Joahim, sv. Ana, sv. Družina. Na strešnem stolpiču pa so upodobljeni sv. Vid, sv. Miklavž, sv. Karel Boromejski in sv. Filip Neri.

Jezus v ječi

Tretja postaja, imenovana Jezus v ječi, skupaj s četrto predstavlja osrednjo arhitekturo romarskega kompleksa. Tretjo postajo predstavlja kletni prostor pod ploščadjo, ki predstavlja ječo, kjer se odvija prizor pravcate baročne pasijonske igre. Kaže žaljenje, trpinčenje in zasmehovanje Jezusa, ki je za roke in noge priklenjen h kadi in k slapu v podzemni jami. Kaže tri rablje, ki se izživljajo nad Jezusovim trpljenjem, spremljata jih hlapec in pes.

Žalostna Mati Božja

Četrta postaja se nahaja na ploščadi nad ječo in je četrta največja kapela. Bogato je okrašena tako s strani rok kiparja kot slikarja. Kiparsko skupino sestavljajo: Marija z mrtvim Jezusom v naročju, žalujoča sv. Marija Magdalena in sv. Janez Evangelist s knjigo v roki. Na poslikavah lahko vidimo sv. Jožefa iz Arimateje, starčka sv. Simeona, ki je Mariji prerokoval, da ji bo srce prebodel meč, dva jokajoča angela, staro prerokinjo Ano, sv. Nikodema in Marijo – Jakobovo mati.

Jezusovo slovo od Marije

Peta kapela je manjša in skromnejša. S čelne strani je pri niši obrobljena z bogatim kamnitim okrasjem. V niši se skriva prizor, kako se Jezus z ganljivo gesto poslavlja od jokajoče matere Marije.

Jezus v vrtu Getsemani

Kiparska skupina v šesti kapeli prikazuje Jezusa v vrtu Getsemani z apostoli Janezom, Jakobom in s Petrom. Del prizora je naslikan na zadnji steni in kaže Juda, ki se bliža z vojaki. Na oboku sta med bogato štukaturo upodobljena Bog Oče in Abrahamova daritev Izaka kot starozavezna napoved, da bo Bog daroval edinega sina za odrešitev človeštva.

Žalovanje sv. Petra

Na skalovju klečeči sv. Peter krčevito obžaluje, da je Jezusa trikrat zatajil, ob njem je petelin, ki je trikrat zapel, kot mu je napovedal Jezus sam. Na oboku pa je naslikano Božje oko.

Jezusa bičajo

V osmi kapeli ob stebru z zavezanimi rokami stoji Jezus, štirje rablji pa se grozljivo spakujejo ter nad njim vihtijo palice in verige. Vse stene v notranjščini so bogato poslikane. Na oboku lahko vidimo Joba.

Bičani Jezus

V kapeli stoji kip bičanega Jezusa, ki je kopija milostne podobe iz Wieskirche na Bavarskem. Jezus stoji ob nizkem stebru, na katerega je pripet z verigami.

Jezusovo kronanje

Deseta kapela prikazuje Jezusovo kronanje s trnjem. V škrlatnem platnu in s trstiko v roki sedi sredi skupine rabljev, ki mu na glavo pritiskajo trnjevo krono in ga zasmehujejo. V kapeli so poslikani strop, ki prikazuje Danijela med levi, in stranske stene.

Žalujoči Jezus

V enajsti kapeli je kip sedečega Jezusa, ki si z roko podpira glavo. Motiv kaže sceno med kronanjem in zasmehovanjem.

Jezus nese težki križ

Kiparska skupina kaže Jezusa, padlega pod križem, ki ga spremlja Simon iz Cirene, zadaj pa ga suvata rabelj in vojak. Sprevod vojakov in Marija z ženami je naslikan na zadnji steni. Dramatičnost prizora kažejo freske na stranskih stenah, kjer Jezusa slačijo in pribijajo na križ.

Kalvarija

V izredno visoki a plitvi kapeli stojijo križi z mrtvim Jezusom in dvema razbojnikoma. Pod Jezusovim križem so kipi Marije, sv. Janeza in sv. Marije Magdalene. Kiparsko skupino so dopolnjevali naslikani prizori, ki danes niso več ohranjeni.

Svete stopnice z Božjim grobom

Zadnjo kapelo sestavljajo svete stopnice in Božji grob. Svete stopnice posnemajo 28 stopnic, po katerih naj bi šel Jezus k Pilatu in naj bi jih dala sv. Helena prenesti v Rim. Te stopnice so najprej začeli posnemati in postavljati drugje po Evropi konec 17. stoletja.  Šmarske svete stopnice so najstarejše na Slovenskem. Notranjost kapele, ki jo obdajajo, je bogato štukirana in poslikana, a je poslikava slabo ohranjena. Sv. stopnice se pri vrhu zaključijo z Božjim grobom.

Kontakt: 03 81 85 617, 031 575 056
Odprto po predhodnem dogovoru.
Kraj: Šmarje pri Jelšah