Marijina cerkev na Sladki Gori

///Marijina cerkev na Sladki Gori
Marijina cerkev na Sladki Gori 2019-01-21T14:34:50+00:00

Marijina cerkev je položena med vinorodne griče, ki zagotavljajo, da je sladke kapljice v obilju. Pravi biser pa je tudi cerkev sama, saj že z zunanjo živahnostjo daje slutiti svojo izjemnost.

Romarska cerkev spada po čudoviti arhitekturi in bogati opravi med najpomembnejše kulturne spomenike na Štajerskem. Zgodovinski viri navajajo, da so romarji začeli Sladko Goro obiskovati zaradi razodetja na hribu nad cerkvijo. K Sladkogorski Mariji se je zatekalo vse več vernikov, zato je cerkev sv. Marjete, zgrajene v 14. stoletju, postala premajhna.

Leta 1744 so pod vodstvom arhitekta Janeza Fuchsa začeli graditi sedanjo cerkev in jo zgradili v desetih letih. Dovoljenje za gradnjo je na Dunaju izprosil lemberški župnik Janez Mikec, o čemer priča freska na steni kora. 25. julija 1754 je novo cerkev posvetil goriški nadškof  Karel Mihael Attems. Nova cerkev je bila posvečena Mariji.

Arhitekturna razgibanost svetišča se čudovito vklaplja v razčlenjeno pokrajino. Nevsakdanje zalomljena streha, igrivi stolpiči, kar trikrat zalomljena fasada, živahna okna in portali so tisto, kar daje cerkvi poseben, nevsakdanji izgled. Harmonijo dopolnjuje tudi lepo urejen park.

Notranjost cerkve prav nič ne zaostaja za zunanjim izgledom. Stenska slikarija prekriva ves cerkveni strop in strop kora. Freske so delo enega najbolj znanih slovenskih baročnih slikarjev Franca Jelovška. V cerkvi najdemo tudi njegov avtoportret.

Slikarske mojstrovine prikazujejo češčenje Sladkogorske Matere božje. Motivi se prepletajo z zaobljubljenimi prizori ozdravitev, srečnih iztekov nezgod in vsega tistega, kar so takratni obiskovalci dali zapisati v register pod različnimi številkami, zato so nekateri prizori  oštevilčeni. Danes freske služijo tudi kot čudovito gradivo za raziskovanje bolezni tedanjega časa, stila oblačenja in razne opreme, ki so jo takrat uporabljali. Freske spadajo med naše osredje umetnostne stvaritve baroka.

V cerkvi najdemo delo še enega znamenitega slovenskega baročnega slikarja Antona Cebeja. Njegovo delo je oljna slika z naslovom Marijin sprejem v nebesih.

Kiparska oprema je sijajno vkomponirana v prostor in je med najlepšimi v Sloveniji. Sestavljajo jo pet oltarjev, dve spovednici in orgelska omara. Zlasti veličasten je kipec čudodelne Matere božje na glavnem oltarju, ki ga svetloba obliva s hrbtne strani, kar ji daje nenavadno čaroben izraz.

Kiparske mojstrovine je ustvarjalo več delavnic. Veliko del so opravili Ferdinand Gallo iz Celja, rezbarska delavnica Mersi iz Rogatca, rezbarska delavnica Jožefa Strauba iz Maribora, Janez in Jurij Mersi iz Slovenj Gradca. Orgle je izdelal celjski mojster Janeček leta 1755.

Na Sladki Gori se začne vsakoletna romarska triada Sladka Gora – Tinsko – sv. Rok. Ponovno oživljajo tradicionalno procesijo s svetilkami 13. avgusta zvečer, ki ga na tu imenujejo Vrtec igrajo.

Razloženo središčno naselje leži zahodno od ceste Podplat–Poljčane. Sem obiskovalci prihajajo predvsem zaradi baročne romarske cerkve, znane daleč naokoli, hkrati pa jih vedno znova prevzame tudi izrazito vinogradniška pokrajina. Tod poteka tudi Šmarsko-virštanjska vinska turistična cesta s ponudbo najboljših vin in kulinarike. Neokrnjena narava ponuja oddih duhu in očesu. Pohodniki se nemalokrat povzpnejo do sv. Mihaela, od koder se razteza nepozaben pogled na Dravinjsko dolino in Pohorje, na nasprotni strani pa pogled ob lepem vremenu zaobjame ves kozjanski svet.

Kontakt: 031 348 042
Odprto po predhodnem dogovoru.
Kraj: Sladka Gora